Z n a m e n i t o s t i            

Rotovž
Od poznogotske trinadstropne zgradbe iz 15. stoletja sta se ohranila hrbtičasti lok portala in tram iz kovinske zlitine, ki se nahaja nad lokom in nosi letnico 1468. Pod hrbtičastim lokom se nahaja cesarski grb, nad katerim blesti krona, držita pa ga dva angela. Pod grbom pa je zapisan rek iz Sachsenspiegla, srednjeveškega nemškega zakonika: Ains mans red ein halbe red, Man sol sy verhoren bed, MCCCCLXVIII, in tudi grb Koroške.
V zaklinkih vidimo štiri svetnike Sv. Lorenca,
Sv. Andreja, Sv. Wolfganga in Sv. Sebaldusa in hišni emblem donatorske družine oče in sin Kaltenhauser. Leta 1754 je pokrajinski štukater Marx Josef Pittner (1705 do 1760) po osnutku Johanna Pacherja na steno poslopja pričaral veličastno baročno fasado in s tem ustvaril mojstrovino, ki ji na Kroškem ni enake.
Fantazijska fontana v obliki zmaja, nadsvetlobno okno v portalu in stopniščna ograja v vhodu so dela šentviškega umetnega kovača Franza Ortnerja okoli leta 1754.

Okoli 1540 je Rotovž dobil trinadstropne renesančne arkade s sgraffito okrasjem, ki učinkovito obdaja dvorišče z vseh štirih strani. Na vzhodni strani dvorišča se nahaja majhen lapidarij rimskih nagrobnih spomenikov. Rotovško dvorano v prvem nadstropju še danes krasi širok gotski obok, ki ga je Pittner leta 1754 okrasil z bogatimi poznobaročnimi štukaturami.

Hauptplatz/Glavni trg
Hauptplatz/Glavni trg je ozke pravokotne oblike (ca. 200 : 30m), z vseh strani pa ga enakomerno zapirajo lepe, največkrat trinadstropne, tri do šestosne hiše. Gre za odličen primer srednjeveškega tržnega prostora in v veliki meri nemotene kompozicije starih zgradb.
Uravnovešenemu oblikovanju tržnega prostora dajejo trije spomeniki posebne poudarke, osrednje kužno znamenje in po eden vodnjak sredi vzhodne oz. zahodne polovice trga. Visoke dvokapnice z nagibom proti trgu (izvorno večkapnice).
Fasade v jedru skoraj izključno srednjeveških hiš so bile v 17. in 18. stoletju oz. po požaru leta 1829 po večini obnovljene oz. spremenjene.

Kostnica
Kostnica južno od mestne farne cerkve je dvonadstropna romanska krožna zgradba iz 12. ali 13. stoletja. Njeni sedaj nedostopni, napol v zemljo pogreznjeni kletni prostori so služili za shranjevanje kosti, ki so jih izkopali iz grobov. V pritličju pa je bila kapela za zadušnice.
Zgradba stoji sredi nekdanjega pokopališča. Od leta 1930 je kostnica mestni spomenik padlim vojakom. Desno od portala se nahaja vzidan fragment karolinškega kamna pletenice, ki je najverjetneje najstarejši kamniti spomenik v Šentvidu na Glani. V notranjosti se nahaja poznogotsko razpelo s Križanim človeške velikosti, mojstrovina okoli leta 1500.

Mestna farna cerkev
Mestna farna cerkev Sv. Vida (od 18. stoletja naprej imenovana tudi Sveta Trojica) je troladijska poznoromanska stebrna bazilika iz 12. in zgodnjega 13. stoletja z vzhodnim kornim stolpom, na katerega je bila najverjetneje priključena polkrožna apsida. Zahodni portal ima stopnjevite preobleke iz štirih stebričev s kapiteli v obliki popka na vsaki strani, na zunanji strani se nahaja listasta palica, znotraj pa vrste krogel kot ornamenti, ki se smotrno nadaljujejo v obrobo oboka.

V reliefu notranjega dela oboka je upodobljena božja ovca med levoma in orlom, na robu oboka pa se nahaja napis STA. RETRZ. SISTE. PEDAM. MUN. LATUR. INEDEM. FRATRIS. AMICICIA. PANDITUR. ISTA. VIA (Postoj, ustavi korak! Če boš prinesel v to hišo tvojo daritev, se bo zate odprla ljubezen tvojega brata.) Z jelenjim rogovjem nad portalom se nam predstavi keltski simbol. V cerkvi se nahajata poznobaročni oltar Matere božje (1752) in oltar Sv. Floriana (1747), ki ju je izdelal šentviški lesni kipar Johann Pacher. Na zunanjih stenah cerkve so vzidani stari nagrobni in rimski kamni.

Vogelweide-jev vodnjak
Jugozahodno polovico trga krasi glede na razmerja velikosti izvrstno usklajen marmorni vodnjak Waltherja von der Vogelweide.
Vodnjak je bil zgrajen leta 1676, obnovljen pa leta 1960. Plemenito profilirano osmero stranično korito, ki se nahaja na stopničastem podnožju iz štirih stopnic, je okronano z veličastno skovano spiralno rešetko. Balustradni nastavek v sredini nosi dve skledi. Preko njunih robov pada voda v obliki kaskad v korito. Na vrhnji strani stoji kip dvorskega pevca Waltherja von der Vogelweide, ki ga je profesor L. Szadei ponovno izdelal v bronu leta 1960.

Schüsselbrunnen (»Skledasti vodnjak«)
Široka kamnita skleda »Skledastega vodnjaka« izvira iz rimskega časa. Enako velja za podnožje, čigar zgornji del je še izdelan v obliki rimske pipe in s povezovalnim obročem z antičnim ornamentom v obliki jajčevnika. Spodnji del je bil osmerostranično obdelan, ko je bila nanj postavljena skleda v letu 1566. Na ploščici se nahajata letnica in mojstrski znak, na drugi ploščici pa Sv. Vid. V kotlu so rozete. Marmorno podnožje iz treh stopnic je bilo večkrat obnovljeno.
Izjemne omembe vredna umetnina je bronasti rudar (uradna oseba), ki stoji na sredi sklede in je visok več kot meter. Po domače ga imenujejo »knapek skledastega vodnjaka«. Kip je oblečen v značilno nošo in čepico, oblikovan pa je mojstrsko s prefinjenim občutkom.

Kužno znamenje
Marmorno Kužno znamenje na sredi trga je ustvaril šentviški kipar Angelo de Putti, po rodu iz Padove. Naročilo zanj je prejel od magistrata in meščanov po zatrtju kuge leta 1715. Glavni podzidek obdaja ograja, na kateri se nahajajo napisi na treh straneh, na četrti strani pa je upodobljen cesarski orel. Na vzhodni strani se nahaja oltarska miza, spodaj pa jama s Sv. Rozalijo Sanibaldi iz Palerma, ki so jo od 17. stoletja naprej častili kot svetnico, ki varuje pred kugo. Na drugem podzidku se dviguje tristranični vitek obelisk s kipi boga očeta, njegovega sina in golobom, ki označuje svetega duha. Okoli podzidka stojijo kipi Marije Immakulate in štirih svetnikov Rochusa, Sebastiana, Alojzija in Franca Ksavra.

Mestni park in nasad vrtnic
Kraljica cvetlic vabi na postanek v skrivnem vrtu – »Šentviškem nasadu vrtnic« ob srednjeveškem mestnem obzidju. Ustvarjalni elementi so med drugim klopi, senčnica in vodnjak. Nasade neguje Mestno vrtnarstvo iz Šentvida, ki skrbi tudi za lansko leto nasajene cvetlične grede ob mestnem obzidju med restavracijo »La Torre« in diskoteko »Bräuhaus«.